Veliko se piše, govori, objavlja, v revijah, časopisih, knjigah, na televiziji, radiu, na sestankih, sejah in tudi v parlamentu … Besede, besede, besede. Kdo jih bere, kdo jih posluša, kdo jih sliši in komu sežejo do zavesti? To je zdaj vprašanje.
Zgodba, ki se je pravkar zaključila, prihaja med vas kot beseda, napisana z namenom, da je ne boste spregledali. Spada v naš vsakdan in je pomembna zaradi svoje povezanosti z življenjem samim. Njeno bistvo je vgrajeno v začetek intelektualnega razvoja naših potomcev, naslednikov, ki bodo s tem, kar bodo dobili od nas, mogli in morali živeti. Predsednica DUPŠ Slovenije Katja Bolko se sprašuje, če se še kdo spominja šolnikov (in drugih cenjenih poklicev v prejšnjih časih) s spoštovanjem in hvaležnostjo. Žalostno je, pravi, »da teh čustev in spominov današnje generacije ne bodo imele«. Zamenjali in spremenili so se učenci in učitelji z njimi.
Nekoč je živel človek.
Želel si je postati večji.
Želel si je postati velik. Vse na svetu bi dal, da bi se lahko s prsti dotaknil neba. A zrasel ni niti za milimeter. (Človek pozablja, da mora rasti navznoter). S. L.
Osnovna šola Frana Albrehta v Kamniku je sprejela izziv, da v dneh od 22. do 23. maja sprejme učiteljice podružničnih šol iz vse Slovenije na srečanju, ki jih bo povezalo v skupnost z enakimi interesi, za izmenjavo izkušenj in še tesnejše povezanosti pri premagovanju nasprotovanj in dokazovanju potrebnosti obstoja njihovih šol. »Manjše je lahko tudi večje« je bilo vodilo skozi program kamniških podružničnih šol iz Tunjic, Mekinj, Nevelj in Vranje Peči.
V Sloveniji je nešteto naselij in vasi, ki so od mest z osnovnimi šolami zelo oddaljeni, zato prebivalci pričakujejo, da bodo njihovi otroci imeli možnost obiskovati vsaj nekaj razredov osnovne šole v domačem kraju. In to jim omogočajo podružnične šole, ki z matično v mestnih središčih predstavljajo enotno osnovno šolsko vzgojno-izobraževalno ustanovo. Med udeleženkami na Posvetu je bilo okoli trideset matičnih šol s svojimi podružnicami (Bled, Šentjur, Gorenja vas, Gornji Grad, Polhov Gradec, Brezovica pri Ljubljani, Šmartno v Tuhinju, Petrovče, Gabrovka, Tržič, Vrhnika, Maribor, Cerkvenjak, Kranj, Zagorje ob Savi …), ki so s svojo udeležbo dokazale, da so medsebojne izmenjave izkušenj in povezovanje ter sklepanje poznanstev dobrodošli akterji za uspešno strokovno sodelovanje.
V petek, 22. 5. 2015, so se v dopoldanskem času srečali učitelji in učenci na posameznih podružnicah, kjer so se drug drugemu približali, učenci s svojimi nastopi in učitelji z odgovori na zanimiva otroška vprašanja. Na Vranji Peči se je učiteljicam pridružil tudi gospod Branimir Štrukelj, sindikalni zastopnik slovenskih šolnikov, ki se je med malimi vranjepeškimi učenci kar dobro počutil.
Popoldne so udeleženke posveta poslušale predavanje Klare Ramovš o Učinkoviti komunikaciji, ki je ključ do dobrih medsebojnih odnosov, v nadaljevanju je bila predstavitev prispevkov Manj je več in Manjše je lahko tudi večje ter Presežniki podružnične šole Podljubelj. Nato je bil Comenius s svojim programom ekipe šole gostiteljice in podružničnih šol. Ob 19.30 je bilo druženje udeležencev posveta ob kulturnem programu in nastopu gledališke skupine Smreka. Sestavljajo jo učiteljice podružničnih šol Slovenije.
V soboto, 23. 5. 12015, je v šolski športni dvorani potekala kulturna prireditev s programom, na katerem so nastopili učenci z vseh podružničnih šol in iz šole gostiteljice pod vodstvom Ivanke Svetec in Tamare Bračič. Podelili so priznanja literarnega in likovnega natečaja, sledil je obisk sejma izdelkov podružnic in matične šole. Na koncu so nastopile še gledališčnice skupine Smreka. Z občnim zborom se je končal 15. strokovni posvet Društva učiteljev podružničnih šol Slovenije (DUPŠ).
»Majhna šola raste navznoter.
V majhni šoli gnezdi veliko srce.
Skozi šolska okna sije veselje …«,
razmišlja o podružničnih šolah Sara Lužovec, magistrica novinarskih ved in dolgoletna zunanja mentorica dramskega krožka na Vranji Peči, ki je vodila večer druženja udeleženk na OŠ Frana Albrehta.
Živ stik s krajem in ljudmi, še posebej z najmlajšimi, je najdragocenejša izkušnja, kar vsako leto znova ugotavljajo učiteljice, ko ob zaključku Srečanja podružničnih šol strnejo vse vtise v pregledno celoto.
Osnovna šola Frana Albrehta v Kamniku z ravnateljem Rafkom Lahom je opravila veliko delo. Dokazala je, da ji je mar za plodno in odgovorno početje vseh, ki so udeleženi v vzgojno-izobraževalnem procesu na njenem področju. Potrjuje pa tudi, da je v majhnih šolah v majhnih krajih, kjer je malo ljudi, doma radost, ki raste iz majhnega in postane večja, še večja, ko vemo, da:
v majhni šoli dežujejo nore ideje.
Še celo šolski zvonec se smeje.
V majhni šoli vsak otrok šteje …
Prijateljstvo pa ne pozna meje … S. L.
Da je vsaka podružnična šola kot velika družina, ki povezuje, vzgaja in uči za življenje, ki ima prihodnost, dobro in vzpodbudno, je bistvo zgodbe s pomenljivim naslovom Manjše je tudi večje.
Maja Jesenik Štefin, vodja Podružnične šole Vranja Peč