Zanima vas, poiskali smo odgovore

 Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole

28. člen

(merila za oblikovanje kombiniranih oddelkov)

Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 21 učencev, iz treh razredov 14 učencev, iz štirih in več razredov pa 10 učencev.

Obseg ur pouka za ločeno poučevanje posameznih vsebin v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni učenci od 1. do 5. razreda, in se v skladu s 4. členom tega pravilnika v oddelek ne vključuje drugi strokovni delavec, se določi glede na število učencev v oddelku in sicer:

11 do 15 učencev 2 uri tedensko,

16 do 21 učencev 4 ure tedensko.

Če so v kombinirani oddelek vključeni tudi učenci od 6. do 9. razreda je za ločeno poučevanje posameznih vsebin določeno 7 ur tedensko.

31. člen

(merila za oblikovanje oddelkov na območjih s posebnimi razvojnimi problemi)

V samostojnih šolah, matičnih šolah in podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi je lahko normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov 19 učencev, iz treh razredov pa 12 učencev.

V podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi se oddelek podaljšanega bivanja oblikuje za najmanj 10 učencev.

35. člen

(merila za oblikovanje skupin jutranjega varstva)

Normativ za oblikovanje skupine jutranjega varstva je 28 učencev.

Skupina učencev za jutranje varstvo se oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 10 učencev 1. razreda, v podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi pa najmanj 5 učencev 1. razreda.

---

Pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol

3. člen

Pri ustanavljanju novih osnovnih šol se uporablja naslednje kriterije:

–        samostojna šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod, če ima zagotovljen vpis vsaj za dva oddelka prvega in vseh naslednjih razredov,

–        matična šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod, če ima skupaj s podružnicami zagotovljen vpis tolikšnega števila učencev, da v skladu z normativi oblikuje od petega do osmega oziroma devetega razreda najmanj dva oddelka vsakega razreda,

–        organizacijska enota se lahko organizira, če ima zagotovljen vpis najmanj za devet oddelkov,

–    podružnica šole se lahko organizira, če ima zagotovljen vpis najmanj za tri oddelke.

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi uporablja naslednje kriterije:

–        samostojna šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod, če ima zagotovljen vpis najmanj za 14 oddelkov,

–        matična šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod, če ima skupaj s podružnicami zagotovljen vpis tolikšnega števila učencev, da v skladu z normativi oblikuje od petega do osmega oziroma devetega razreda najmanj sedem oziroma osem oddelkov,

–        organizacijska enota se lahko organizira, če ima zagotovljen vpis najmanj za šest oddelkov,

–   podružnična šola se lahko organizira, če ima zagotovljen vpis najmanj za dva oddelka.

13. člen

Postopek za spremembo statusa šole se začne, če ustanovitelj ugotovi, da ima:

–        samostojna oziroma matična šola manj kot osem oddelkov oziroma na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi manj kot štiri oddelke,

–        podružnica šole manj kot 14 učencev oziroma na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi manj kot pet učencev.

14. člen

Če ustanovitelj ugotovi, da je mogoče zagotoviti pogoje za delovanje šole s spremembo šolskega okoliša, ne spremeni statusa šole v skladu z določbami prvega odstavka 11. člena tega pravilnika.

Ustanovitelj prav tako ne spremeni statusa šole, če na podlagi demografskih podatkov o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu oziroma na podlagi vpisa učencev ugotovi, da s spremembo šolskega okoliša ni mogoče takoj zagotoviti pogojev za delovanje šole, vendar bo šola najkasneje v dveh letih te pogoje ponovno izpolnjevala.

Če podružnica šole ne izpolnjuje pogojev za delovanje, vendar bo na podlagi demografskih podatkov najkasneje v dveh letih pogoje ponovno izpolnjevala, ustanovitelj ne spremeni statusa šole.

14.a člen

Ustanovitelj v okviru organizacijskih sprememb lahko sprejme odločitev o:

–        začasnem prenehanju delovanja podružnice šole,

–        ponovnem aktiviranju podružnice šole,

–        ukinitvi podružnice šole.

Ustanovitelj po preteku roka za vpis otrok v osnovno šolo za vsako šolsko leto posebej preveri podatke o številu otrok, ki bodo vključeni v podružnico šole. Na podlagi podatkov o teh otrocih ustanovitelj najpozneje do konca meseca aprila ugotovi oziroma odloči, da podružnica šole v naslednjem šolskem letu še naprej deluje ali začasno preneha z delovanjem ali pa se ukine.

Ustanovitelj lahko sprejme sklep o začasnem prenehanju delovanja podružnice šole oziroma sklep o ponovnem aktiviranju podružnice šole na podlagi demografskih podatkov in podatkov o številu vpisanih otrok.

Če je podružnica šole predhodno prenehala z delovanjem, ustanovitelj na podlagi podatkov o vpisu sprejme sklep, da se podružnica šole ponovno aktivira, če je zagotovljen vpis za najmanj deset učencev.

Ustanovitelj lahko sprejme sklep o ukinitvi podružnice šole, kadar zaradi zmanjšanega vpisa otrok oziroma zaradi prenehanja vpisa otrok ni več pogojev za delovanje podružnice šole. Ukinitev podružnice šole se uredi v aktu o ustanovitvi.

17. člen

O začasnem prenehanju delovanja podružnice šole oziroma o ponovnem aktiviranju podružnice šole oziroma o ukinitvi podružnice šole mora ustanovitelj najpozneje do začetka šolskega leta obvestiti ministrstvo, pristojno za šolstvo.

Ustanovitelj si pred sprejetjem dokončnega sklepa o ukinitvi samostojne oziroma matične šole pridobi soglasje Vlade Republike Slovenije.

Če gre za edino šolo v lokalni skupnosti, ki leži na obmejnem oziroma gorsko višinskem območju, in je njeno delovanje potrebno tudi zaradi ohranitve poseljenosti ozemlja in slovenskega jezika, lahko vlada na predlog ustanovitelja odloči, da se status šole ne spremeni, ne glede na določbe tega pravilnika.

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja (159. člen ZDR-1).

Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta.

Če ni zaposlen za celotno koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (161. člen ZDR-1)

V primeru pa, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primeru izjeme iz 66. člena ZDR, to je ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem varstvu.[hupso_hide]

Delodajalec je delavcu, s katerim je sklenil delovno razmerje v tekočem koledarskem letu in delavec v tem koledarskem letu ne bo pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,  do 1. julija tekočega koledarskega leta dolžan izplačati tolikšen del sorazmernega regresa za letni dopust, kolikor je delavec z ozirom na mesece zaposlitve do 1. julija pridobil sorazmernega dela letnega dopusta (in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve). Preostali del regresa za letni dopust je delodajalec dolžan izplačati najkasneje do konca tekočega koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja.[hupso_hide]

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače (131. člen ZDR-1). Regres za letni dopust mora delodajalec zagotoviti praviloma do 1. julija tekočega koledarskega leta.

Če ima delavec pravico do celotnega letnega dopusta, mu gre tudi pravica do celotnega regresa. Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust (četrti odstavek 131. člena ZDR-1).[hupso_hide]

T. i. neplačan dopust ureja Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KPVIZ) v svojem 52. členu. O tej odsotnosti, tako kot pri drugih, odloča delodajalec.

KPVIZ tako našteva primere, v katerih ravnatelj delavcu lahko odobri takšno odsotnost (npr. zasebno potovanje, nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana, zdravljenje na lastne stroške, sodelovanje na kulturnih in športnih prireditvah ipd.).

KPVIZ v tem členu med drugim določa še pogoj, da ta odsotnost ne bo bistveno motila delovnega procesa. Seveda gre v teh primerih za odsotnost brez nadomestila plače, delavcu pa pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi mirujejo.

Ne glede na to je delavec še vedno v delovnem razmerju in posledično tudi vključen o obvezna socialna zavarovanja. Zato je potrebno tudi v tem času obračunati in plačati vse prispevke za socialno varnost, razen prispevka za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. V tem primeru prispevke plačata tako delodajalec kot tudi delavec, vsak v svojem že sicer določenem deležu.

Izjema pa so pri prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih mora v skladu s 152. členom ZPIZ-2 v celoti plačati delodajalec. Skratka, v primeru, ko delodajalec delavcu odobri neplačano odsotnost, mora plačati svoj delež prispevkov in delavčev delež prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, delavec pa svoj del zdravstvenega zavarovanja.

Tudi sam sem do sedaj prišel do informacije, da naj bi MIZŠ ravnatelje obvestilo, naj ne dovoljujejo neplačanih dopustov, predvsem zaradi stroškov v zvezi s prispevki.  Ne glede na to pa je ravnatelj tisti, ki je delodajalec in ima v skladu s 52. členom KPVIZ pristojnost odločiti o neplačanem dopustu, okrožnice in priporočila MIZŠ pa zanj, pravno gledano, niso zavezujoče narave.[hupso_hide]

Spremstvo otrok v šolskih predpisih ni celostno in podrobneje urejeno. Prav tako ne kdo lahko izvaja določeno vrsto spremstva. Tako je pri odgovoru na vprašanje kdo je lahko spremljevalec pri izvajanju spremstva oziroma pri izvajanju dejavnosti izven šole, potrebno izhajati iz same narave teh dejavnosti. Kot določa 38. člen ZOsn, vzgojno-izobraževalno delo v OŠ opravljajo učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci, vzgojno-izobraževalno delo pa obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci (torej poleg pouka tudi ekskurzije, šola v naravi, dnevi dejavnosti ter druge dejavnosti v LDN-ju, ki so takšne narave ipd.). ZOsn tako spremstva posebej ne ureja.

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (normativi) ureja spremstvo zgolj v svojem 35. členu, kjer določa normativ za spremstvo učencev na ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora (normativ je 15 učencev).  Ta člen tako ne določa točno kdo je lahko tisti, ki lahko izvaja spremstvo otrok. Vendar iz tega normativa izhaja, da gre pri navedenih dejavnostih za vzgojno-izobraževalno dejavnost, ki jo po zgoraj navedenih določbah ZOsn lahko izvajajo le strokovni delavci šole. Zato je logično zaključiti, da spremstvo pri izvajanju navedenih dejavnostih opravljajo strokovni delavci šole. Ta člen normativov sicer izrecno ne ureja kdo je spremljevalec otrok zgolj pri njihovem prevozu oziroma transportu iz šole do kraja kjer se takšna dejavnost opravlja. A je verjetno v praksi logično in smiselno, da tudi to spremstvo izvajajo strokovni delavci šole, ki morajo biti kasneje prisotni pri izvajanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti izven šole.

Postavi pa se lahko vprašanje, ali je potrebno spremstvo strokovnih delavcev šole pri vseh dejavnostih oziroma ali katere dejavnosti ni mogoče uvrstiti v vzgojno-izobraževalno dejavnost. Morda se lahko takšno vprašanje postavi pri spremljanju otrok na obvezen zdravstveni pregled v zdravstveni dom. V skladu s 13. členom ZOsn mora OŠ sodelovati z zdravstvenim domom pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih pregledov v času šolanja in cepljenj. Tu je torej vprašanje, ali gre pri izvajanju spremstva na takšne preglede za vzgojno-izobraževalno delo. V kolikor ne bi šlo za to, bi lahko spremstvo izvajali tudi drugi delavci OŠ. Vendar normativi v delu, ki urejajo spremstvo, ne obravnavajo spremstva za oblike dela, ki se ne uvrščajo v oblike vzgojno izobraževalnega dela. Prav tako je lahko tudi pri takšnem izvajanju spremstva prisoten vsaj vzgojni element dela z otroki. Pri spremstvu glede takšnih primerov si lahko pomaga šola tudi z LDN-jem, ki mora določati tudi obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj učencev ter določiti obseg vzgojno izobraževalnega in drugega dela glede na predmetnik in učni načrt.

Posebej pa je urejeno spremstvo pri prevozu otrok, in sicer s Pravilnikom o spremljevalcih pri prevozu skupin otrok, izdanim na podlagi prometne zakonodaje. Ta pravilnik glede spremljevalcev določa zgolj to, da je lahko spremljevalec le oseba, ki je dopolnila 21 let starosti, vendar hkrati ne more biti voznik, ki prevaža skupino otrok. [hupso_hide]

Solidarnostno pomoč za javne uslužbence urejajo kolektivne pogodbe (in ne več ZUJF). Na področju vzgoje in izobraževanja to ureja Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KPVIZ). Točneje je ta pomoč urejena v 13. členu aneksa k KPVIZ (Ur. l. št.: 40/2012). Eden izmed primerov, zaradi katerih je javni uslužbenec upravičen do solidarnostne pomoči je tudi neprekinjena 3 mesečna bolniška odsotnost (ZUJF je določal pogoj 6 mesečne odsotnosti, a ta določba več ne velja, saj veljajo kolektivne pogodbe). Pogoj, ki ga po spremembah ZUJF-a določa tudi KPVIZ je, da je do te pomoči upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je primer zgodil (torej, ko so pretekli 3-je meseci odsotnosti), ni oziroma ne bi presegala minimalne plače. Le-ta bo 1.1. 2014 do nadaljnjega znašala 789,15 EUR bruto. Sama višina solidarnostne pomoči pa znaša 577,51 EUR.

Od 1.6.2013 dalje pa s spremembo KPVIZ za člane reprezentativnih sindikatov pri solidarnostni pomoči veljajo ugodnejši pogoji. Aneks KPVIZ (Ur. l. št.:46/2013) v 5. členu določa, da plačni pogoj oziroma t.i. cenzus za člane sindikata ni več minimalna plača, temveč 130% minimalne plače (torej bruto 1025,89 EUR). To pomeni, da je do te pomoči upravičen tisti član sindikata, katerega bruto plača na dan nastanka primera ni presegala 1018,76 EUR.

KPVIZ pa določa še dodatno ugodnost za člane sindikatov. Višina solidarnostne pomoči je za člane višja za 20% (torej za 115,5 EUR).

Glede samega načina pridobitve te pomoči KPVIZ v 13. členu navedenega aneksa določa, da ”javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti”.  Slednje pomeni, da mora sam javni uslužbenec v roku 60 dni od nastanka primera (torej po preteku 3 mesecev bolniške oziroma ko je to zmožen vložiti) podati delodajalcu zahtevo za izplačilo te pomoči.

V praksi to velikokrat urejajo računovodkinje, ki pa za to praviloma nimajo potrebnega posebnega pisnega pooblastila s strani ravnatelja. Prav tako KPVIZ ne določa, da mora biti takšna zahteva pisna. Ker pa na določenih zavodih lahko nastane problem (npr. se je zgodilo, da se je ravnatelj skliceval na zamudo, češ da delavec v roku  ni oddal potrebne pisne vloge oziroma le-ta ni bila podana pristojni službi) članom svetujemo, da naj svojo zahtevo podajo pisno, naj jo naslovijo na delodajalca-ravnatelja ter da naj za vsak slučaj z njegove strani pridobijo potrditev o datumu vročitve.

Glede 20% višje solidarnostne pomoči za člane sindikata pa KPVIZ v 5. členu aneksa iz leta 2013 določa, da mora zahtevo za ta del pomoči vložiti sindikat zavoda, sicer na predlog člana in tov roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti takšen predlog. To pomeni, da mora ta dodaten del pomoči za svojega člana zahtevati sam sindikat zavoda. To stori tako, da sindikat skupaj s članom izpolni zahtevo oziroma ustrezen obrazec, ki se nahaja na naši spletni strani (http://www.sviz.si/Predpisi_SVIZ_interni/index3.php). Nato ga sindikat ožigosa in v 60 dnevnem roku posreduje delodajalcu. Tudi pri tem lahko iz previdnosti pridobite potrdilo o datumu vročitve.

Glede vrste primerov v katerih je javni uslužbenec upravičen do solidarnostne nagrade še vedno velja KPVIZ ter Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (KPND), kot krovna KP za dejavnosti v negospodarstvu. Ta določa, da je eden izmed primerov tudi daljše bolezni. KPND pa te daljše bolezen ne definira, zato je bila sprejeta razlaga te kolektivne pogodbe, ki med drugim določa: ”Pod daljšo bolezen štejemo bolezen, ki traja 3 mesece ali več, ne glede na to, ali je delavec zaradi bolezni tri mesece ali več odsoten z dela ali pa dela po 4 ure dnevno”. Iz tega izhaja, da bi konkretna delavka tudi v primeru, če bi bila 3 mesece ‘na bolniški’ zgolj za 4 ure na dan, bi vseeno bila upravičena do solidarnostne pomoči. Iz tega je sklepati, da je delavka tudi v opisani situaciji upravičena do solidarnostne pomoči.

Zakon o minimalni plači (2. člen), le-to definira kot plačo delavca pri delodajalcu za polni delovni čas: ”Delavka oziroma delavec (v nadaljevanju besedila: delavec), ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, ima pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene v skladu s tem zakonom”. Ker je delavka pri tem delodajalcu zaposlena za polni delovni čas, čeprav na dveh delovnih mestih, ji minimalna plača, tudi za posamezen delež zaposlitve, ne pripada, če z polno zaposlitvijo prestopi prag minimalne plače. Delavec im drugače tudi pravico do sorazmernega dela minimalne plače, a le v primeru, ko pri delodajalcu dela krajši delovni čas: ”Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače”.[hupso_hide]

Pri konkretni delavki gre za to, da je za razliko od ostalih v času višje sile delo v šoli opravljala. Sedaj, pa naj bi morala opravljati delo tudi na dneve, ko se bo pouk nadomeščalo. Vsaka ura dela, ki jo delavec opravi v delovnem razmerju v skladu s pogodbo o zaposlitvi in predpisanimi nalogami, je ura opravljenega dela in jo je potrebno šteti v delovni čas. Tako bi morala delavka za dneve, ko je v času višje sile delala v šoli, dobiti plačo za opravljene ure dela skupaj s stroški.

Odsotnost z dela, bodisi ali gre za letni dopust bodisi za t.i. izredni dopust, gre za opravičeno odsotnost z dela, v katerem delavec dobi nadomestilo plače. Tako bi ti delavci za čas te odsotnosti morali dobiti polno nadomestilo plače, stroškov pa seveda ne dobijo povrnjenih.

Tako tudi delavci, ki so bili opravičeno odsotni z dela, kasneje ur opravičene odsotnosti ne ‘oddelajo’ za nazaj, saj tako niti ne bi šlo za opravičeno odsotnost z dela ampak zgolj za prerazporeditev delovnega časa. Zgolj v primeru šol, ki so izvedle začasne prerazporeditve delovnega časa delavcev v skladu z zakonom, bodo delavci v času nadomestnih dni izvajanja pouka delo opravljali ‘za nazaj’, torej brez nadur.

Iz slednjega izhaja, da bo potrebno vse ure delavcev, ki so v času ujme ‘dežurali’ v šolah ali pa se jim je pisal dopust, dodatne ure preko njihove tedenske učne oziroma skupne delovne obveznosti v tednih, ko se bo izvajalo nadomeščanje dni pouka, šteti za nadure.

Seveda pa slednje ne odpravlja razlike pri konkretni delavki. V kolikor bi na njeni šoli delodajalec v času izrednih razmer drugim delavcem začasno prerazporedil delovni čas, njej pa ne, bi se ji ob dnevih nadomeščanj morebitne dodatne ure štele za nadure, ostalim delavcem pa ne. V kolikor pa so delavci v dneh izrednih razmer koristili izredni dopust (torej bi morali delati, pa iz opravičljivih razlogov niso), pa je položaj te delavke in ostalih delavk in delavcev pravno gledano izenačen.

Slednje pomeni, da tudi ni pravne osnove za različno obravnavo te delavke naproti ostalim delavcem pri dnevih nadomeščanj pouka. Kljub navedenemu pa se lahko delavka poskuša z delodajalcem dogovoriti za kakšno upoštevanje teh ur v doprinos ali kaj podobnega. Sam sicer ne poznam dobro ostalih javnih služb, a na področju šolstva je potrebno izostali pouk ter s tem povezan učni program realizirati. Pri tem je morda treba vzeti v obzir tudi dejstvo, da so bile nekatere javne službe že v času izrednih razmer bolj obremenjene, kot sicer.  [hupso_hide]

Učitelj v skladu z ZSPJS ter Kolektivnimi pogodbami lahko napreduje v največ 43. plačni razred. Plačni razredi učitelja, glede na naziv so sledeči:

Del. mesto	Tarifni r.	šifra	naziv	Pl. razred brez napr.	Pl. razred z napr.
UČITELJ	VII/2	1	UČITELJ SVETNIK	38	43
UČITELJ	VII/2	2	UČITELJ SVETOVALEC	35	40
UČITELJ	VII/2	3	UČITELJ MENTOR	33	38
UČITELJ	VII/2	4	UČITELJ	30	35

Kot veste, imajo  učitelji, ki z uveljavitvijo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) niso izpolnjevali novih zahtevanih izobrazbenih pogojev za učitelja, v skladu z 146. členom tega zakona pravico opravljat svoje izobraževalno delo do prenehanja opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja. Torej, imajo pravico, da lahko kljub VI. stopnji izobrazbe še naprej opravljajo svoje delo.

Ne glede na to Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) v prvem odstavku 14. člena določa: ”V primeru, ko javni uslužbenec opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane, mu pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo”. Isti člen pa v drugem odstavku še določa: ”Če ima javni uslužbenec iz prejšnjega odstavka več kot 23 let delovne dobe, mu pripada osnovna plača, ki je za en plačni razred nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo”.

Slednje znižanje osnovne plače pa v skladu s 16. členom ZSPJS tudi ne more biti nadoknadeno z napredovanji. Zato kot učiteljica svetnica s VI. stopnjo izobrazbe ne boste mogli doseči splošnega najvišjega plačnega razreda. Vaša kolegica, ki je verjetno napredovala v naziv v letu 2012, pa bo ta razred zaradi izpolnjevanja zahtevane stopnje izobrazbe lahko dosegla. Ali ga bo dosegla že s tem napredovanjem pa vam ne morem ugotoviti, saj je plačni razred delavca ni odvisen samo od napredovanja v naziv, temveč tudi od napredovanj v plačne razrede.

Lep pozdrav.

Jernej Zupančič,

uni. dipl. prav.,

strokovni sodelavec GO SVIZ za pravne zadeve[hupso_hide]

IZVAJANJE UR SVETOVALNE STORITVE

Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 88/2013) navaja v 6. členu svetovalno storitev, v katerem pojasni, da se s svetovalno storitvijo zagotavlja podporno okolje za uspešnejše vključevanje otroka s posebnimi potrebami, zato je namenjena družinam otroka s posebnimi potrebami, strokovnim delavcem, ki vzgajajo in poučujejo otroka s posebnimi potrebami ter drugim otrokom, učencem oz. dijakom iz skupine oz. oddelka, v katerega je otrok s posebnimi potrebami vključen.

MIZŠ v enem izmed pojasnil navaja, da so vrtci in šole vse te dejavnosti zagotavljali že doslej, gre le za to, da ima po novem vsak otrok to kot individualno pravico. Poudarjajo, da je potrebno spremljati realizacijo, veliko dejavnosti se lahko izvaja tudi skupinsko.

V nadaljevanju navajamo nekaj odgovorov, ki smo jih prejeli v vednost. Pojasnila je zapisala dr. Manica Jakič Brezočnik, Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo  iz Sektorja  za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Pri svetovalnih storitvah gre za ustvarjanje inkluzivnega okolja. Gre predvsem za to, da tim zavoda, ki ga v vrtcu predstavlja otrokov učitelj za dodatno strokovno pomoč, s svojimi aktivnostmi zagotavlja:

Delo z otrokom:
–       svetovanje glede ustreznih prilagoditev in pripomočkov,
–        individualni pogovori ,
–        hospitacije v oddelku,
–        svetovanje glede prilagoditev v domačem okolju,
–        svetovanje glede ustreznosti izbire poklica,
–        svetovanje ob konkretno izpostavljenih problemih, dilemah, vprašanjih …

Delo s starši :
– svetovanje staršem ob vključitvi,
–        predstavitev pomena in izvajanja specialnih znanj,
–        svetovanje glede prilagojenih gradiv ter prilagojenih pripomočkov,
–        delavnice za starše, sorojence in širšo družino (stari starši),
–        roditeljski sestanki za starše,
–        svetovanje ob konkretno izpostavljenih problemih, dilemah, vprašanjih …

Sodelovanje z vrtcem:
–        izobraževanje strokovnih delavcev v obliki seminarjev in individualnih predstavitev posebnih potreb otroka, didaktičnih pripomočkov in opreme, gradiv ter prilagoditev;
–        predstavitev posebnih potreb otroka vrstnikom v oddelku (predstavitev posebnih potreb otroka, predstavitev prilagojene opreme, pomen prilagoditev, načini komuniciranja z otrokom…);
–        sodelovanje v strokovni skupini pri izdelavi individualiziranega programa, dopolnitvah le-tega ter evalvaciji;
–        ocena ustreznosti prilagoditve okolja in svetovanje;
–        svetovanje učiteljem in drugim strokovnim delavcem vrtca, v katerega je vključen otrok;
–         svetovanje ob konkretno izpostavljenih problemih, dilemah, vprašanjih …

Delo z vrstniki in njihovimi starši
–        predstavitev prisotnosti otroka v oddelku:
·        vrstnikom,
·        staršem na roditeljskem sestanku;
–        različne izkustvene delavnice in predstavitve na temo primanjkljaja ali ovire vključenega otroka za sovrstnike;
–        svetovanje ob konkretno izpostavljenih problemih, dilemah, vprašanjih …

Delo z zunanjimi inštitucijami

–        sodelovanje s strokovnjaki drugih področij (zdravstvo, fizioterapija, delovna terapija, psihiatrija, oftalmologija, pedopsihiatrija …),
–        sodelovanje s humanitarnimi ustanovami,
–        sodelovanje z Zavodom RS za šolstvo,
–        sodelovanje s centri za socialno delo,
–        sodelovanje z društvi ,
–        sodelovanje z distributerji specialne didaktične opreme, optičnih pripomočkov,
–        sodelovanje z občino, ipd…

To delo ni sistematizirano in se ne plačuje posebej. Gre za nabor del iz določenih delovnih področij npr. psihologa, pedagoga, socialnega ali drugega svetovalnega delavca, ki so zapisana v alinejah. Izvedba ur se zapiše v IP otroka.

1. Za učitelje DSP štejejo defektologi, soc, pedagogi, pedagogi,…, ki sicer izvajajo pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj, usvetovalno storitev pa lahko izvajajo izven svoje učne obveznosti. Ali to pomeni, da mora imeti tak izvajalec 22 ur DSP za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj, poleg tega pa lahko izvaja še 5 ur svetovalne storitve, ki se štejejo v povečan obseg dela?

Odgovor MIZŠ: NE, SVETOVALNA STORITEV SE NE ŠTEJE V UČNO OBVEZNOST, AMPAK MED DRUGO DELO (RAZLIKA MED UČNO OBVEZNOSTJO IN DELOVNO OBVEZNOSTJO)

2. Kako je v primeru, da je tak izvajalec zaposlen samo npr. 60%?

Odgovor MIZŠ: TUDI TAK DELAVEC IMA SORAZMERNI DELEŽ DRUGEGA DELA IZVEN UČNE OBVEZNOSTI.

3. Kako je svetovalna storitev plačana? Je sistemizirana ali se plačuje po realizaciji kot učna pomoč?

Odgovor MIZŠ: SVETOVALNA STORITEV NI POSEBEJ PLAČANA.

4. Kako se ura sistemizira za svetovalnega delavca? V okviru rednega delovnega časa ali v okviru povečanega obsega dela?

Odgovor MIZŠ: URA SVETOVALNE STORITVE SE OPRAVI V OKVIRU REDNEGA DELA.

5. Zapisano je, da učitelj DSP ne sme izvajati svetovalne storitve v okviru učne obveznosti. Če imamo 4 tovrstne učitelje, lahko ti skupaj izvajajo max. 20 ur svetovalne storitve kot povečan obseg dela. Če imamo na šoli 60 OPP, to pomeni najmanj 60 ur svetovalne storitve, kar pomeni, da mora 40 ur prevzeti svetovalni delavec. Koliko ur sploh lahko ima svetovalni delavec. Samo povečan obseg dela, se pravi 5 ur ali več? In če ja, koliko več? Če prevzame 22 ur kolikor je učna obveznost potem ni več svetovalni delavec, pač pa učitelj DSP, ali kako?

Odgovor MIZŠ: SVETOVALNE STORITVE NISO RAZLOG ZA POVEČAN OBSEG DELA. REALIZACIJA SVETOVALMNIH STORITEV SE LAHKO TUDI ZDRUŽI ZA VEČ OTROK (NPR. DELAVNICA ZA STARŠE, SEMINAR ZA UČITELJE IPD.)

6. Kako se te ure beležijo? Se vodijo v dnevniku?

Odgovor MIZŠ: BELEŽIJO SE ENAKO, KOT REALIZACIJA DRUGIH UR DSP.

7. Iz pravilnika je razvidno, da so to 45 minutne pedagoške ure. To pomeni 45 minut neposrednednega dela z otrokom, starši, vrstniki in drugimi starši?

Odgovor MIZŠ: DA

[hupso_hide]