Normativi za oblikovanje oddelkov na podružničnih šolah
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
28. člen
(merila za oblikovanje kombiniranih oddelkov)
Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 21 učencev, iz treh razredov 14 učencev, iz štirih in več razredov pa 10 učencev.
Obseg ur pouka za ločeno poučevanje posameznih vsebin v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni učenci od 1. do 5. razreda, in se v skladu s 4. členom tega pravilnika v oddelek ne vključuje drugi strokovni delavec, se določi glede na število učencev v oddelku in sicer:
11 do 15 učencev 2 uri tedensko,
16 do 21 učencev 4 ure tedensko.
Če so v kombinirani oddelek vključeni tudi učenci od 6. do 9. razreda je za ločeno poučevanje posameznih vsebin določeno 7 ur tedensko.
31. člen
(merila za oblikovanje oddelkov na območjih s posebnimi razvojnimi problemi)
V samostojnih šolah, matičnih šolah in podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi je lahko normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov 19 učencev, iz treh razredov pa 12 učencev.
V podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi se oddelek podaljšanega bivanja oblikuje za najmanj 10 učencev.
35. člen
(merila za oblikovanje skupin jutranjega varstva)
Normativ za oblikovanje skupine jutranjega varstva je 28 učencev.
Skupina učencev za jutranje varstvo se oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 10 učencev 1. razreda, v podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi pa najmanj 5 učencev 1. razreda.
Pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol
3. člen
Pri ustanavljanju novih osnovnih šol se uporablja naslednje kriterije:
– samostojna šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod, če ima zagotovljen vpis vsaj za dva oddelka prvega in vseh naslednjih razredov,
– matična šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod, če ima skupaj s podružnicami zagotovljen vpis tolikšnega števila učencev, da v skladu z normativi oblikuje od petega do osmega oziroma devetega razreda najmanj dva oddelka vsakega razreda,
– organizacijska enota se lahko organizira, če ima zagotovljen vpis najmanj za devet oddelkov,
– podružnica šole se lahko organizira, če ima zagotovljen vpis najmanj za tri oddelke.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi uporablja naslednje kriterije:
– samostojna šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod, če ima zagotovljen vpis najmanj za 14 oddelkov,
– matična šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod, če ima skupaj s podružnicami zagotovljen vpis tolikšnega števila učencev, da v skladu z normativi oblikuje od petega do osmega oziroma devetega razreda najmanj sedem oziroma osem oddelkov,
– organizacijska enota se lahko organizira, če ima zagotovljen vpis najmanj za šest oddelkov,
– podružnična šola se lahko organizira, če ima zagotovljen vpis najmanj za dva oddelka.
13. člen
Postopek za spremembo statusa šole se začne, če ustanovitelj ugotovi, da ima:
– samostojna oziroma matična šola manj kot osem oddelkov oziroma na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi manj kot štiri oddelke,
– podružnica šole manj kot 14 učencev oziroma na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi manj kot pet učencev.
14. člen
Če ustanovitelj ugotovi, da je mogoče zagotoviti pogoje za delovanje šole s spremembo šolskega okoliša, ne spremeni statusa šole v skladu z določbami prvega odstavka 11. člena tega pravilnika.
Ustanovitelj prav tako ne spremeni statusa šole, če na podlagi demografskih podatkov o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu oziroma na podlagi vpisa učencev ugotovi, da s spremembo šolskega okoliša ni mogoče takoj zagotoviti pogojev za delovanje šole, vendar bo šola najkasneje v dveh letih te pogoje ponovno izpolnjevala.
Če podružnica šole ne izpolnjuje pogojev za delovanje, vendar bo na podlagi demografskih podatkov najkasneje v dveh letih pogoje ponovno izpolnjevala, ustanovitelj ne spremeni statusa šole.
14.a člen
Ustanovitelj v okviru organizacijskih sprememb lahko sprejme odločitev o:
– začasnem prenehanju delovanja podružnice šole,
– ponovnem aktiviranju podružnice šole,
– ukinitvi podružnice šole.
Ustanovitelj po preteku roka za vpis otrok v osnovno šolo za vsako šolsko leto posebej preveri podatke o številu otrok, ki bodo vključeni v podružnico šole. Na podlagi podatkov o teh otrocih ustanovitelj najpozneje do konca meseca aprila ugotovi oziroma odloči, da podružnica šole v naslednjem šolskem letu še naprej deluje ali začasno preneha z delovanjem ali pa se ukine.
Ustanovitelj lahko sprejme sklep o začasnem prenehanju delovanja podružnice šole oziroma sklep o ponovnem aktiviranju podružnice šole na podlagi demografskih podatkov in podatkov o številu vpisanih otrok.
Če je podružnica šole predhodno prenehala z delovanjem, ustanovitelj na podlagi podatkov o vpisu sprejme sklep, da se podružnica šole ponovno aktivira, če je zagotovljen vpis za najmanj deset učencev.
Ustanovitelj lahko sprejme sklep o ukinitvi podružnice šole, kadar zaradi zmanjšanega vpisa otrok oziroma zaradi prenehanja vpisa otrok ni več pogojev za delovanje podružnice šole. Ukinitev podružnice šole se uredi v aktu o ustanovitvi.
17. člen
O začasnem prenehanju delovanja podružnice šole oziroma o ponovnem aktiviranju podružnice šole oziroma o ukinitvi podružnice šole mora ustanovitelj najpozneje do začetka šolskega leta obvestiti ministrstvo, pristojno za šolstvo.
Ustanovitelj si pred sprejetjem dokončnega sklepa o ukinitvi samostojne oziroma matične šole pridobi soglasje Vlade Republike Slovenije.
Če gre za edino šolo v lokalni skupnosti, ki leži na obmejnem oziroma gorsko višinskem območju, in je njeno delovanje potrebno tudi zaradi ohranitve poseljenosti ozemlja in slovenskega jezika, lahko vlada na predlog ustanovitelja odloči, da se status šole ne spremeni, ne glede na določbe tega pravilnika.
