Neplačan dopust

T. i. neplačan dopust ureja Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KPVIZ) v svojem 52. členu. O tej odsotnosti, tako kot pri drugih, odloča delodajalec.

KPVIZ tako našteva primere, v katerih ravnatelj delavcu lahko odobri takšno odsotnost (npr. zasebno potovanje, nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana, zdravljenje na lastne stroške, sodelovanje na kulturnih in športnih prireditvah ipd.).

KPVIZ v tem členu med drugim določa še pogoj, da ta odsotnost ne bo bistveno motila delovnega procesa. Seveda gre v teh primerih za odsotnost brez nadomestila plače, delavcu pa pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi mirujejo.

Ne glede na to je delavec še vedno v delovnem razmerju in posledično tudi vključen o obvezna socialna zavarovanja. Zato je potrebno tudi v tem času obračunati in plačati vse prispevke za socialno varnost, razen prispevka za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. V tem primeru prispevke plačata tako delodajalec kot tudi delavec, vsak v svojem že sicer določenem deležu.

Izjema pa so pri prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih mora v skladu s 152. členom ZPIZ-2 v celoti plačati delodajalec. Skratka, v primeru, ko delodajalec delavcu odobri neplačano odsotnost, mora plačati svoj delež prispevkov in delavčev delež prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, delavec pa svoj del zdravstvenega zavarovanja.

Tudi sam sem do sedaj prišel do informacije, da naj bi MIZŠ ravnatelje obvestilo, naj ne dovoljujejo neplačanih dopustov, predvsem zaradi stroškov v zvezi s prispevki.  Ne glede na to pa je ravnatelj tisti, ki je delodajalec in ima v skladu s 52. členom KPVIZ pristojnost odločiti o neplačanem dopustu, okrožnice in priporočila MIZŠ pa zanj, pravno gledano, niso zavezujoče narave.[hupso_hide]