Objavljamo januarske novice GO SVIZ, v katerih posebej izpostavljamo Predlog sprememb Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa OŠ.

Tudi DUPŠ je prispeval vrsto predlogov, še zlasti pa naj izpostavimo predlog sprememb v 4. in 27. členu, ki zajemata obseg ur pouka in normative v kombiniranih oddelkih.

---

 sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Ljubljana, 14. januarja 2022
št. 44/2021

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ

Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki,  s tokratnimi Obvestili Glavnega odbora SVIZ vam posredujemo informacije o nekaterih pomembnih vprašanjih in temah, ki so povezane s trenutno dejavnostjo sindikata in vam bodo nedvomno v pomoč tudi pri vašem delu:– Predlog sprememb in dopolnitev standardov in normativov za vzgojo in izobraževanje še brez odziva ministrstva– Novela ZOFVI – nezaupanje do zaposlenih, zavrnjena uzakonitev četrtega naziva– Plačni strop je treba zvišati za vse, ne le za eno poklicno skupino– Zaposleni v kulturi za čakanje na delo doma upravičeni do nadomestila v višini 85 % osnovne plače– Minister pri 4,9-odstotni uskladitvi minimalne plače za leto 2022 sledil zgolj delodajalcem– Deset mesecev do 11. kongresa SVIZ – Napredovanje v nazive na delovnem mestu vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja – Urejanje pogojev za delo pedagogov v socialnovarstvenih zavodih Prosimo vas, da se z zapisanim natančno seznanite, in se vam hkrati vnaprej zahvaljujemo, da boste vsebino delili tudi s članicami in člani SVIZ v svojih zavodih.

Predlog sprememb in dopolnitev standardov in normativov za vzgojo in izobraževanje še brez odziva ministrstva

V drugi polovici lanskega decembra smo na ministrico za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simono Kustec iz SVIZ naslovili predloge sprememb in dopolnitev posameznih normativov in standardov za področja predšolske vzgoje, osnovnih in srednjih šol ter vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami. Predloge so pripravila predsedstva posameznih sindikalnih konferenc skupaj s sekcijami administrativnih in računovodsko-tehničnih delavcev, svetovalnih delavcev ter knjižničarjev. Predlogi temeljijo na odzivih, potrebah ter opozorilih članstva in so povezani s pomanjkanjem kadra, povečanim številom otrok v oddelkih, zahtevnostjo dela z učenci in dijaki s posebnimi potrebami ter nekaterimi organizacijskimi težavami, ki so lahko predmet urejanja normativov in standardov. Predlog sprememb standardov in normativov, ki smo ga pripravili v SVIZ, je dostopen na naši spletni strani – klik. Ko se bo na podano pobudo odzvalo resorno ministrstvo, vas bomo o tem seznanili.

Novela ZOFVI – nezaupanje do zaposlenih, zavrnjena uzakonitev četrtega naziva

Novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki jo je državni zbor sprejel na izredni seji 22. decembra 2021, zaposlenim v vzgoji in izobraževanju (zlasti strokovnemu osebju) v svetih vrtcev in šol jemlje po dva člana ter tako nepremišljeno posega v bistvo dosedanjih dobro premišljenih razmerij in obenem izkazuje nezaupanje vladajoče politike do zaposlenih v vrtcih in šolah.

Interesna skupina delojemalcev Državnem svetu RS je na pobudo glavnega tajnika SVIZ zahtevala glasovanje o vetu na novelo ZOFVI, vendar je večina državnih svetnikov in svetnic, med katerimi so bili predvsem predstavniki lokalnih interesov, veto zavrnila. Zakon, ki spreminja sestavo svetov zavodov v vzgoji in izobraževanju po formuli 3 + 3 + 3 (po trije predstavniki ustanovitelja, zaposlenih in staršev) in so mu odločno nasprotovali tako zaposleni kot stroka, je s tem stopil v veljavo. V prehodnih določbah zakona je glede sprememb sestave svetov sicer določeno, da »ustanovitelji javnih vrtcev in šol uskladijo akte o ustanovitvi v skladu z določbami 2. člena tega zakona v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona. Sveti javnih vrtcev in šol nadaljujejo svoje delo do poteka tekočega mandata.«

V senci prizadevanj, da bi preprečili politizacijo slovenskega javnega šolstva, je koalicijska večina v državnem zboru zavrnila predlagani amandma k ZOFVI, s katerim bi uveljavili četrti strokovni naziv za strokovne delavke in delavce v vrtcih, šolah in dijaških domovih. SVIZ je namreč v obliki dopolnilnega predloga k zakonu na vse poslanske skupine naslovil poziv, naj se uzakoni pravico do četrtega naziva, ki je bil leta 2018 dogovorjena v stavkovnem sporazumu med SVIZ in Vlado RS. Pod amandma, ki smo ga predlagali, se je podpisalo 43 opozicijskih poslank in poslancev, vendar ga je nato vladajoča koalicija s 46 glasovi zavrnila in tako še enkrat več pokazala, kakšno je njeno stališče do ustreznega ovrednotenja strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju.

Plačni strop je treba zvišati za vse, ne le za eno poklicno skupino

Vlada RS je v Zakonu o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitve, obvladovanja, okrevanja in odprave posledic COVID-19 (PKP10) dopustila izjemo od pravila, ki je zapisano v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. S PKP10 je namreč določila, da lahko zdravniki in zobozdravniki za razliko od vseh ostalih javnih uslužbencev in uslužbenk, ki lahko napredujejo največ do 57. plačnega razreda, napredujejo do 63. plačnega razreda. Gre za vzpostavitev očitne neenakosti pred zakonom, ki ruši tudi osnovno načelo plačnega zakona o enakem plačilu za delo na primerljivih delovnih mestih. Univerzitetni učitelji in učiteljice, raziskovalci in raziskovalke z doktorati znanosti in vrhunska delovna mesta ter nazivi v kulturi, ki so bili do zdaj primerljivi z zdravniki, so se znašli v neenakem položaju, ki ga je treba odpraviti. V SVIZ ocenjujemo, da odprava omejitve najvišjega plačnega razreda oziroma zviševanje t. i. plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike niti ne sodi v interventni zakon, temveč bi morali omenjeni premik izpeljati po postopku, ki je natančno opredeljen v Zakonu o sistemu plač, in sicer za vse, ki so v enakem položaju kot zdravniki. Prav zaradi tega je Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) na pobudo SVIZ-a ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku posredovala poziv, naj pogajalska komisija sprejme odločitev o spremembi plačne lestvice po zakonitem postopku, ki ga predvideva Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ter obenem poišče tudi rešitve za odpravo anomalij v spodnji tretjini plačne lestvice, za plačno skupino »J« in druga najslabše plačana delovna mesta, ki jih že »prekriva« minimalna plača ali pa so v njeni neposredni bližini. Na zahtevo Ministrstvo za javno upravo še ni odgovorilo.

Hkrati z omenjeno zahtevo po urejanju plač na zakonit in sistemski način pet sindikalnih central, vključno s KSJS, katere del je SVIZ, na Ustavnem sodišču RS problematizira tako izključujoče zvišanje najvišjega plačnega razreda za zgolj eno skupino zaposlenih kot tudi poseg v Zakon o delovnih razmerjih glede enostranskega odrejanja nadurnega dela.

Zaposleni v kulturi za čakanje na delo doma upravičeni do nadomestila v višini 85 % osnovne plače
Vsi zaposleni v dejavnosti kulture, ki so bili v času razglašene epidemije koronavirusne bolezni covid-19 napoteni na čakanje na delo doma, so upravičeni do nadomestila v višini 85 % osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo, kot to določa 80. člen Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPKD), in ne do nadomestila plače v višini 80 % od osnove na podlagi 70. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Tako je odločilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sodbo, opr. št. I Pd 474/2020 z dne 22. 11. 2021, ki je postala pravnomočna 6. januarja letos.

Spomnimo, da je Ministrstvo za javno upravo 15. aprila 2020 za ves javni sektor izdalo okrožnico, št. 0100-222/2020/1, poimenovano Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) – pojasnila, in v njej zapisalo, da je z ZIUZEOP določen nov razlog za napotitev na čakanje na delo (tj. epidemija) ter za ta namen opredeljena tudi osnova in višina nadomestila za čakanje na delo doma. V tovrstnih primerih naj zato ne bi bilo mogoče uporabljati določb kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev v delu, v katerem te sicer določajo nadomestilo plače za čas čakanja na delo. Na podlagi omenjene okrožnice so nato zavodi v dejavnosti kulture, za katere je na podlagi KPKD veljalo višje nadomestilo, pri nadaljnjih izplačilih plač celo za nazaj »poračunavali« oziroma odštevali 5-% razliko od osnovne plače zaposlenega, povečane za dodatek za delovno dobo, in izplačevali nadomestila za čas čakanja na delo doma v višini 80 % od osnovne plače.

Skladno s predstavljeno sodbo delovnega in socialnega sodišča mora delodajalec zaposlenim v kulturi za čas čakanja na delo doma torej obračunati in izplačati razliko nadomestila plače v višini 85 % osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, kot je to določeno s Kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Predlagamo, da na podlagi omenjene vzorčne sodbe sindikalni zaupnice in zaupniki v kulturi v svojih zavodih zahtevate za zaposlene ustrezna izplačila in poračune za nazaj, in sicer za ves čas, ko jim je bilo odrejeno čakanje na delo doma. Za vsa morda potrebna dodatna pojasnila se lahko obrnete na strokovno sodelavko SVIZ za pravne zadeve Samro Praprotnik Kos – pišete ji lahko na e-naslov samra.praprotnik.kos@sviz.si ali jo pokličete po telefonu 01 244 09 12.

Minister pri 4,9-odstotni uskladitvi minimalne plače za leto 2022 sledil zgolj delodajalcem
V prvih dneh letošnjega leta je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj s socialnimi partnerji opravil posvet o višini minimalne plače. Ta se bo najbrž zvišala za 4,9 odstotka, tj. za toliko, za kolikor so se po za zdaj še neuradnih podatkih v zadnjem letu zvišale cene življenjskih potrebščin. Novi znesek bruto minimalne plače za letos, ki bo veljal od 1. januarja, bo tako predvidoma znašal 1.074,43 evra. Po Zakonu o minimalni plači se minimalna plača letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. V skladu z obstoječimi makroekonomskimi napovedmi, negotovostjo, ki spremlja epidemijo covida-19, in po posvetu s socialnimi partnerji je minister sprejel odločitev o uskladitvi zneska minimalne plače z uradnim podatkom o inflaciji v preteklem letu. Trenutni podatek Statističnega urada RS kaže na letno stopnjo inflacije v višini 4,9 odstotka. V skladu z navedenim bo torej novi znesek bruto minimalne plače, kot navedeno, predvidoma znašal 1.074,43 evra. Znesek bo okvirno do 20. januarja objavljen v Uradnem listu RS in bo veljal za plačilo dela, ki je bilo opravljeno od letošnjega 1. januarja naprej.
Sindikati ocenjujemo, da napovedano zvišanje minimalne plače ni zadostno in da bi morala rast le-te odražati tudi ostale pogoje – od gospodarske rasti, realne rasti plač do padca brezposelnosti in zlasti podražitev –, s katerimi se prebivalstvo sooča v minulem obdobju. Naš predlog je bil zvišanje minimalne plače za 10,65 odstotka, na 1.133,35 evra. Razočarani smo, ker je minister za delo prisluhnil le argumentom delodajalske strani, medtem ko ni upošteval utemeljitev sindikatov, ki smo izpostavili, da imamo v Sloveniji nizko brezposelnost, da primanjkuje delavcev, da je napovedana visoka gospodarska rast, hkrati pa imamo tudi visoko produktivnost. Dodatno smo priča številnim podražitvam, ki jih bodo dejansko najbolj občutili najslabše plačani delavke in delavci, ki so v težkem položaju že zdaj. Upoštevaje vse zapisano smo sindikati prepričani, da bi moral biti dvig minimalne plače višji.

Deset mesecev do 11. kongresa SVIZ
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture bomo v drugi polovici letošnjega novembra, 21. in 22. 11. 2022, izpeljali redni kongres. Glavni odbor SVIZ je na svoji zadnji seji decembra lani že potrdil koledar volilnih opravil, v skladu s katerim bodo najprej opravljene volitve sindikalnih zaupnic in zaupnikov, izvršilnih odborov sindikatov zavodov ter nadzornih odborov sindikatov zavodov – navedene volitve bodo potekale v obdobju od 1. aprila do 31. maja letos. Nov mandat za mandatno obdobje 2022–2026 bo sindikalnim zaupnicam in zaupnikom začel teči s 1. junijem letos in bo trajal do 31. maja 2026.

Junija letos bodo nato izvedene tudi volitve predsednikov območnih odborov, predsedstev območnih odborov, predsednikov sindikalnih konferenc območnih odborov, predsedstev sindikalnih konferenc območnih odborov in nadzornih odborov območnih odborov. Septembra letos pa se bo volilo še predsednike in predsedstva sindikalnih konferenc.

Vse potrebne napotke, navodila in dokumente za izvedbo volitev, najprej torej sindikalnih zaupnic in zaupnikov, boste prejeli pravočasno, že ob tej priliki pa vas, spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, vabimo, da se ponovno odločite kandidirati za to izjemno pomembno funkcijo. Kakovostno delovanje našega sindikata namreč najprej temelji prav na dobro organizirani mreži sindikatov zavodov in območnih odborov ter, seveda, delu, ki ga predano opravljate sindikalni zaupnice in zaupniki. Če se za ponovno kandidaturo iz kateregakoli razloga morda ne boste odločili, vas prav tako že zdaj prosimo, da se v sindikatu zavoda pravočasno pogovorite, kdo bi vas na funkciji nasledil.

Napredovanje v nazive na delovnem mestu vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja
V spremembah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki so bile nedavno sprejete, je določeno, da zaposleni na delovnem mestu vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja lahko napredujejo v strokovna naziva mentor in svetovalec. V SVIZ nam je v zadnjem stavkovnem sporazumu uspelo doseči zavezo, da Vlada RS oziroma pristojno resorno ministrstvo s sindikatom preuči možnosti napredovanja v nazive na navedenem delovnem mestu. Ministrstvu za izobraževanje smo v skladu s tem pozneje predlagali, da pristopimo k urejanju problematike, a do tega, žal, ni prišlo.

Omenjenemu predlogu spremembe ZOFVI o napredovanju zaposlenih na delovnem mestu vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja v strokovne nazive smo v SVIZ v osnovi izrazili podporo, a smo obenem opozorili, da je treba, da bi se položaj te skupine zaposlenih izboljšal, poprej spremeniti zadevni pravilnik in kolektivno pogodbo. Zgolj slednja namreč določa plačo za delovno mesto in nazive, ki jih je v okviru delovnega mesta mogoče pridobiti. Opozorili smo še, da izhodiščni plačni razred za delovno mesto vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja ni ustrezen oziroma da je prenizek, zgolj z uvedbo nazivov pa se to ne spremeni. Prav tako se postavlja vprašanje, kako določiti prehod zaposlenih, ki so že napredovali za več plačnih razredov, na novo delovno mesto v naziv (predvsem svetovalec – posebno prehodno obdobje).

Zakon, ki je bil v državnem zboru nazadnje sprejet, določa, da se omenjena sprememba začne uporabljati 1. septembra 2022. Menimo, da bi moralo ministrstvo za izobraževanje do takrat spremeniti pripadajoči pravilnik in v njem določiti postopek oziroma pogoje za napredovanje v okviru delovnega mesta vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja. Hkrati bi morala Vlada RS skupaj s sindikati oziroma SVIZ spremeniti kolektivno pogodbo ter urediti plačne razrede. Od vsebine teh dveh aktov bo torej odvisno, ali bodo končne posledice navedenih sprememb za zaposlene v resnici ugodne. V zvezi s predstavljeno problematiko se bo še ta mesec sestalo predsedstvo Sindikalne konference predšolske vzgoje SVIZ in začelo pripravljati konkretne predloge sprememb pravilnika in kolektivne pogodbe, in sicer v sodelovanju z nekaj predstavnicami vzgojiteljic – pomočnic. Oblikovane predloge bo SVIZ zatem predstavil širše, o vseh dodatnih podrobnostih v zvezi s tem pa vas bomo pravočasno seznanili.

Urejanje pogojev za delo pedagogov v socialnovarstvenih zavodih
SVIZ je ob dejavnostih vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture reprezentativen tudi v delu dejavnosti socialnega varstva, v okviru katere delujejo centri za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV). V okviru le-teh je že vrsto let vzpostavljena dejavnost vzgoje in izobraževanja oziroma poseben vzgojno-izobraževalni program za otroke s težjo in težko duševno motnjo. To delo pa zaposleni opravljajo na delovnem mestu skupinskega habilitatorja in ne učitelja. Pogoji za delo na omenjenih delovnih mestih zaradi različnih predpisov niso v celoti primerljivi, delavke in delavci pa v veliki večini ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev, ki so zahtevani za izvajanje omenjenega vzgojno-izobraževalnega programa. Navedeno se je pokazalo kot težava, ko je ministrstvo za izobraževanje želelo pred letom s posebnim pravilnikom te zaposlene »prevesti« na delovno mesto učitelja. Pravilnik se v praksi ne izvaja, ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ter ministrstvo, pristojno za šolstvo, nista pravočasno pristopili k urejanju problematike.

SVIZ je skupaj z drugimi sindikati v socialnem varstvu dosegel, da sta se v dogovoru o spremembah plač v zdravstvu in socialnem varstvu obe ministrstvi zavezali, da bosta skupaj z reprezentativnima sindikatoma v teh zavodih preučili ureditev in dogovorili rešitve za delovna mesta zaposlenih. SVIZ, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter obe ministrstvi smo se v širši in ožji sestavi doslej sestali trikrat. Ministrstvi predlagata, da bi vzgojno-izobraževalno dejavnost ponovno izvajali delavci na delovnih mestih v socialnem varstvu, uredili pa bi priznavanje nazivov in zagotovili ohranitev plače ob prehodih med vzgojno-izobraževalnimi in socialno-varstvenimi zavodi. SVIZ v pogovorih opozarja, da je treba delovne pogoje zaposlenih v centrih za usposabljanje, delo in varstvo čim bolj izenačiti z delovnimi pogoji, v katerih delajo zaposleni v šolah (delovni čas, omejitev opravljanja del socialnega varstva poleg  polne oz. povečane učne obveznosti ipd.). Menimo, da bodo socialnovarstveni zavodi le tako lahko obdržali zaposlene in v prihodnosti pridobili dodatne zaposlene z ustrezno izobrazbo. Slednje pa si zaslužijo predvsem otroci s posebnimi potrebami, ki imajo pravico do kakovostnega izobraževanja pod smiselno enakimi pogoji, kot to poteka v šolah. Omenjena skupina bo nadaljevala z delom konec januarja, predstavniki SVIZ pa bomo na srečanju predstavili dodatne predloge sindikata za ureditev navedenih pogojev dela zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih.

S spoštovanjem,

Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ